... kot recimo moj parfum, katerega vonja ne bom pozabila. Ne samo zato, ker so mi ga ukradli, ampak ker me je vrnil nekam nazaj, v drugi svet, tam kjer sem se začela jaz.
Vendar - zmeraj se najde kdo, ki v trenutku poruši vse; vse čutno, sladko, magično, moje.
ponedeljek, november 20, 2006
petek, oktober 06, 2006
ksenči!
Kakorkoli človek že jemlje in obravnava (svoje)telo, v večini primerov nikoli ni zadovoljen 'z njim' in sam s sabo, četudi je najbližje 'popolnosti'. In potem zamegliš ves obraz in vso telo, in tisto in ono in si želiš manjši nos in manjšo rit in večje ... in na koncu ostane le tisto, s čimer si pač najbolj zadovoljen. Pri meni so to recimo oči. Take - velike, moje, zelene.
Seveda se postavi vprašanje pri zgoraj omenjeni popolnosti. Kakšen 'biološki zanesenjak' (ali pa samo zelo realno misleč človek) - recimo moja sestra - bi mi takoj odgovoril z dejstvom, ki bi ga morali brez pomislekov sprejeti in ponotranjiti: človeško telo je samo po sebi popolno; preprosto popolno...
Seveda se postavi vprašanje pri zgoraj omenjeni popolnosti. Kakšen 'biološki zanesenjak' (ali pa samo zelo realno misleč človek) - recimo moja sestra - bi mi takoj odgovoril z dejstvom, ki bi ga morali brez pomislekov sprejeti in ponotranjiti: človeško telo je samo po sebi popolno; preprosto popolno...
torek, avgust 08, 2006
Kafe šalca Barcafe
Seveda se marsikdo sprašuje, kaj je smisel fotografiranja praznih kafe-šalc. Ali pa recimo zbiranja znamk, sistematičnega loščenja havbe starega oldtimerja, v vrsto pripetih iber-kičastih znamk, urejeno razporejenih tisoč barvnih kulijev raznoraznih oblik. Nekateri pravijo temu fetiš, drugi hobi, tretji ... tretji se spretno ognejo poimenovanju njim (tako) trapastih reči. No, očitno sem tudi jaz našla svoj fetiš-hobi, ki sem ga odkrila komaj zdaj, kar je, kot je očitno, fotografiranje praznih, manj praznih in tudi polnih kafe šalc.
Vem, VEM, da nima smisla, je pa zabavno.
To je tisti čar.
Vem, VEM, da nima smisla, je pa zabavno.
To je tisti čar.
Naročite se na:
Objave (Atom)